Karmen Švegl je dejala, da so Izraelci zaradi naloga za aretacijo Netanjahuja ogorčeni. Foto: Reuters
Karmen Švegl je dejala, da so Izraelci zaradi naloga za aretacijo Netanjahuja ogorčeni. Foto: Reuters

Sporočilo glavnega tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Karima Khana, ki je zahteval izdajo naloga za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, obrambnega ministra Joava Galanta in treh vodij Hamasa, je tvegano in je naletelo na ostre kritike obeh vpletenih strani.

"Pričakovano," je v oddaji Ob osmih dejala Karmen Švegl. Ameriški predsednik Joe Biden je odločitev sodišča označil za nezaslišano. Po oceni nekaterih bo sodišč je s tem bolj škodovalo sebi in svojemu ugledu kot simbolno Izraelu ali morda Hamasu.

"Težko si predstavljam Netanjahuja na zatožni klopi v Haagu. Sodišče so kar nekaj časa obtoževali, da se spravlja samo na afriške voditelje. In v resnici so večinsko preiskovali te. Zdaj pa imamo Netanjahuja in Putina skupaj. Za oba so razpisali zaporni nalog. No, za Vladimirja Putina že, Netanjahu bo verjetno na vrsti kmalu. V Izraelu so ogorčeni. Zanimivo, tudi protestniki in opozicija, ki sicer pozivajo Netanjahuja k odstopu, češ da je kriminalec, seveda zaradi korupcije, ne zaradi Gaze. A vendar včeraj v Izraelu ni bilo človeka, ki bi rekel, da je v redu, ker je sodišče razpisalo tiralico. To pomeni, da si ne moremo predstavljati, da bi Izrael izročil Netanjahuja ali Galanta sodišču v Haagu."

Teh ljudi zelo verjetno ne bodo nikoli prijeli, meni Karmen Švegl. "V zvezi s Hamasom pa mislim, da mu nikoli ni bilo veliko mar niti za vodjo političnega urada Ismaila Hanijo, ki ne potuje veliko v Evropo. V Katarju, kjer je zdaj sedež političnega krila Hamasa, pa ne priznavajo tega sodišča in ne bodo izročili Hanije. Preostala voditelja Hamasa pa se skrivata nekje v predorih v Gazi, tako da mislim, da imata te dni veliko hujše skrbi, kot je nalog iz Haaga."

Po mnenju Švegl je sodišče sledilo protestnemu valu v podporo Palestini na univerzah v Evropi in Ameriki. Tu je še tako imenovani zvezdniški moment. Dokumente, materialne dokaze, je sodišče dalo v pregled znani odvetnici Amal Clooney. "Imamo torej zvezdo, ki poskuša promovirati sodišče. Torej gre za gesto, s katero skuša sodišče promovirati samo sebe, se približati ljudem. Ali bo iz tega kaj nastalo, je pa drugo vprašanje."

Podoba umrlega predsednika Raisija v Teheranu. Foto: Reuters
Podoba umrlega predsednika Raisija v Teheranu. Foto: Reuters

Iran žaluje

Po tragični smrti iranskega predsednika Ebrahima Raisija se je država ovila v črno, pripoveduje Karmen Švegl. Toda ob tem dodaja, da nekateri tudi praznujejo. "Dejstvo je, da gre za sporno osebnost. Na eni strani je bil ultra konservativen politik, šef sodstva. Leta 2021 je bil izvoljen za predsednika, kar so mu omogočili konservativni krogi. Utrdil se je kot voditelj in bil predviden za naslednika vrhovnega voditelja, ajatole Hameneja. Na drugi strani pa se bo v zgodovino zapisal kot mesar Teherana, ker je z lahkotnostjo podpisoval smrtne obsodbe oporečnikom. Odgovoren naj bi bil za več kot tri tisoč smrti. Zagotovo je človek, ki ni predstavljal vsega Irana. Dejstvo pa je, da si bodo isti konservativni krogi, ki so ga postavili, prizadevali zapolniti praznino po njegovi smrti in na to mesto imenovati nekoga podobnega."

Boj za nasledstvo

Gre predvsem za boj za nasledstvo ajatole Alija Hameneja. Pričakovalo se je, da se bo ta boj začel šele po njegovi smrti. Očitno pa je smrt Raisija sprožila ugibanja, rivalstvo za nasledstvo. "Iran se sicer v tem negotovem času za regijo skuša kazati kot enotna država, vsaj navzven. Vendar se je že začel boj za nasledstvo. Kdor bo nasledil Raisija, bo zagotovo tudi glavni kandidat za naslednika Hameneja."

Zato lahko pričakujemo neko nestabilnost, ki pa se ne bo javno izrazila. "Kleriki intenzivno iščejo soglasje, kdo bi lahko zapolnil praznino po nenadni smrti Raisija. Hamenej je bolehen in star in se tudi sam zaveda, da si bo moral najti naslednika, ki bo vodil islamsko republiko v okvirih, ki sta jih zastavila s predhodnikom. Ta človek bo sicer izvoljen na volitvah – seveda bomo poročali o njih in o tem, kako so ga ljudje izvolili –, a dejstvo je, da bo v resnici izbran vnaprej."

Več podrobnosti v novi epizodi oddaje Ob osmih.

Karmen Švegl: Iran navzven deluje enotno, znotraj veliko negotovosti